Making Jobs

Ekonomija je ena sama logika. No nekaj ima opraviti tudi s psihologijo in intuicijo. Toda premalo, da bi bila priznana na področjih kjer se dela s srcem. Pa se res? Namreč dela s srcem.

V starih časih ali pa v primitivnih ljudstvih so seveda živeli primitivno. Pojedli so to kar so pridelali ali ulovili, sami so poskrbeli za bolne in invalide. Poenostavljam seveda! Davkov in prispevkov niso plačevali.

Danes živimo drugače. Naša družba je tako razvita, da skrb za bolne in invalidne ni prepuščena družini, temveč zanje na organiziran način skrbi celotna družba. Imamo sistem zdravstvenega, pokojninskega zavarovanja in socialnega varstva. No naj vas beseda zavarovanje ne zavede. To ni škodno zavarovanje, kjer veste kaj boste dobili, če se vam zgodi neka škoda. Tu boste dobili kar boste dobili, če boste dobili. Socialno zavarovanje pa še po imenu ni zavarovanje temveč le varstvo. Saj veste kako je pri avtu, le premožni se kasko zavarujejo, drugi pa le obvezno in potem po trku ostanejo brez avta. Z ljudmi pa ne moremo delati tako kot z avtomobili. Vsi morajo dobiti enako odškodnino. Tudi tisti, ki plačujejo samo obvezno zavarovanje morajo dobiti kasko odškodnino.

Da bi vse te pridobiti zavarovanja in varstva lahko uživali plačujemo zaposleni prispevke za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, tisti ki kaj zaslužimo še dohodnino, vsi plačujemo DDV, bogatejši trošarino na gorivo, revnejši pa na alkohol in cigarete. Ti zadnji si namreč ne morejo privoščiti, da bi zdravo živeli.

In država, ki je socialna tako kot je naša, pa še katera druga, se odloči, da bo velik del tega kar zbere z davki, namenila tistim, ki si iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo dovolj zaslužiti, da bi si kupili hrano, plačali stanovanje, kaj šele zdravnika, drago šolo, kulturo ali kakšen luksus. No roko na srce, ne gre toliko za socialo, kot za skrb da ne bi število revnih naraslo do te mere, da bi se zgodila kakšna štala in bi potem morali tisti na oblasti prekiniti partijo golfa in se jebati s kakšnimi nemiri ali vojnami.

Ostanimo pri dejstvu da gre del proračuna za socialo, zgodbe na drugih področjih pa so si tako ali tako podobne in jih lahko sami razvijete. Si predstavljate, da bi tako zbrani denar država razdelila tistim, ki si ga ne morejo zaslužiti? Da bi ga dobili ne samo invalidi, temveč tudi tisti cigani, ki nič ne delajo in kradejo? Ne to pa ne. Kdor ne dela naj ne je. Brez dela ni jela. Da dobi otrok denar za sobotni žur, mora vsaj obljubiti da se bo učil in popravil ocene. Odrasle, ki se do sedaj niso naučili loviti rib jim jih država ne bo dala, temveč jih bo učila lova.

In tu smo pri učenju lovljenja rib. Lahko bi vzel en res poučen primer poučevanja brezposelnih, ki ne nikoili ne bodo dobili dela, vendar bom raje vzel za primer delo pod posebnimi pogoji v varstveno delovnem centru, ki ga najbolj poznam. Tu se začne Jobs Making – delanje posla.

Prvi v verigi, ki bo zaslužil pri tem nadvse humanem delu je spisatelj Zakona o socialnem varstvu, ki mu sledi Pravilnik o standardih in normativih izvajanja socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o tehničnih normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev.

Sledijo poslanci in njihovi strokovni sodelavci ter strokovni sodelavci strank, ki si bodo vzeli čas da ga bodo premleli zamadmirali in končno sprejeli.

Sedaj imamo storitev vodenja varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. No starši otrok s posebnimi potrebami so hoteli le varstvo za čas, ko so v službi in da bi nekaj pametnega počeli, da ne bi gledali v zrak, toda kar je je. Tako je če stroka vzame stvari v svoje roke.

Job Makerji nadaljujejo svoje delo. Za storitev potrebujete prostore, ljudi in program Pojdimo najprej k prostorom. A bi začeli z zidanjem hiše? Ne prehitevajte prosim. Občina mora najprej naročiti prostorske podlage in nekoga, ki bo spisal odloke.

Vi kot investitor boste kupili zemljo na kateri se sme graditi, seveda od posrednika. Pogodbo bo spisal in overil notar. Ta ali nekdo drug bo naredil predlog za vpis v zemljiško knjigo.

Sedaj se končno lotite gradnje. A res? Nekdo vam bo izdal lokacijsko informacijo in v njej napisal to kar že tako ali tako veste. Najeli boste svetovalca, ki bo naredil razpis za projektiranje. Projektant bo pridobil projektne pogoje in izdelal idejno skico. Že ta ne bo skoparil z denarjem, potem pa bodo prišli še drugi, ki o vsem vse vedo in vam bodo rekli »Za naše otroke ni nič predrago in dovolj dobro« “Samo enkrat se gradi, sedaj moramo izkoristiti priložnost” itd. Skratka ne šparat, saj ne gre iz našega žepa. Projektant pa pridno riše saj je plačan od procenta končne vrednosti objekta.

Narisal bo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja zbral vsa soglasja, ki seveda niso zastonj, požarno študijo, ki vam pove, da morate iz hiše skozi vrata in ne skozi steno in okoljevarstveno študijo, ki vam bo nedvomno povedala, da ne gradite termonuklearne elektrarne. Seveda vse to na osnovi Zakona o graditvi objektov in nebroj pravilnikov, ki jih je tudi nekdo napisal.

Preden boste prišli do gradbenega dovoljenja vam bo država od denarja, ki ga je sama dala pridno pobirala takse in prispevke.

Sedaj končno nastopijo gradbeniki. Zopet bodo malo pokasirali svetovalci, nadzorniki in neko malenkost še gradbeniki. Definitivno vas bodo oskubili prodajalci opreme, kajti za naše otroke je treba uporabljati le najboljše materiale in najdražjo opremo. Gradnjo boste zaključili z projektom izvedenih del, tehničnim prevzemom in uporabnimi dovoljenjem. Zanimivo, za to da boste ugotovili kaj ste zgradili, boste dali projektantom skoraj toliko, kot za to, da so vam narisali, kaj bost zgradili. In zakaj se projekt izvedenih del razlikuje od projekta za izvedbo? (To se sprašujejo na onkološkem inštitutu in spraševali se bodo na pediatrični kliniki). Zato, ker ste imeli vi med gradnjo še toliko idej, izvajalci pa so vam povedal, da so vaši projektanti salonski diletanti. Pa z arhitekturo še gre. Počakajte da vam crkne kakšna napeljava. To bo šele znanost.

Objekt imamo, nimamo pa kadrov. Pa saj je doma vašega sina pazila stara mama, ki ima samo osnovno šolo. Opa!!! Mi smo vendar resna in odgovorna inštitucija, ki ima opraviti z zelo zahtevno populacijo, ki potrebuje visoko usposobljene kadre.

Tudi tu so na delu Jobs Makerji. Prvi sestavi učni program vlada ga potrdi, sezida se šola (glej zgoraj), izberejo se profesorji, sezidajo se študentski domovi, pa šolska prehrana pa štipendije itd. Sedaj imamo tukaj mojstra z diplomo, ki vse zna. Pomota. Kje pa ima strokovni izpit? Nauči se koliko zvezdic ima zastava EU in zavod plača izpit. Gre lahko sedaj delat. Ne! Sledi izpit iz varstva pri delu, izpit iz ravnanja z živili, izpit iz prve pomoči. Vse to zahtevajo zopet prepisi ter interni akti, ki so jih za velike pare naredili izvedenci za varstvo pri delu, požarno varstvo, ravnanje z živili, pa še kakšen bi se našel.

Ampak delo z osebam s posebnimi potrebami je zahtevno. Zaposleni se morajo neprestano izobraževati. Glasbe ne morš poslušati kat tako da preprosto dopreš radio. Pred tem moraš biti vsaj na krajšem seminarju o glasbeni terapiji. Seveda pa je tu še likovna, plesna, dramska, fizio, delovna terapija, itd. itd. Navsezadnje se mora izobraziti tudi direktor, pa tajnica, pa računovodkinja (tu je vse posebno, tudi finance in čiščenje)..

Sedaj ko vse imate bi pa že lahko začeli izvajati program vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Ni problem. Tu je veliko ljudi, ki vam lahko pri tem pomagajo. Potrebujete posebne predpražnike, čistilne filtre za vodo, oprijemala za kopalnice, ergonomske stole,. komunikatorje, stojala, blazine, dvigala. Dan je naporen in čas bi že bil za malico. Ne! Za božjo voljo, ne pojete sendviča, ki vam ga je doma pripravila mama! Ona je to delala brez izpita za ravnanje z živili. Salama je neznanega dobavitelja, vprašanje je če je bila v hladilniku z zadostno temperaturo, zagotovo, pa ni spravila v hladilni enega popolnoma enakega sendviča za zdravstveno inšpektorico.

Tu postajam že sam utrujen in mi zmanjkuje domišljije. Lahko nadaljujete kar sami, ali pa se začete spraševati zakaj bo tako draga pediatrična klinika.

Pa pojdimo na začetek. Če vi ostanete doma in varujete svojega otroka in vaša plača ni večja od 400 € boste varstvo zagotovili za 400 €, Varovanje vaše mame pa bi bilo še cenejše. Toda izgubili boste 3600 €, ki jih je vašemu otroku velikodušno namenila država. No izgubili niste nič, le Job Makerji so vam jih pobrali. Se jezite, Prosim ne delajte tega. Pomislite le koliko ljudi ste osrečili z vašim otrokom. Koliko ljudi ima posle, zato ker je država tako dobra in pomaga pomoči potrebnim.

Ja v sociali ekonomija nima kaj početi. Tu se dela s srecem.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Making Jobs”

  1. Maksi komentira:

    Napisano uredi ampak vprašanje; potem če naredim dobrodelni koncert za gluhoneme to pomeni, da imam v apriori lahko izgubo? No ja ekonomska logiga mora žal poleg srca tudi tu biti!

  2. ingo komentira:

    Komentarjev na to temo praktično ni. Zakaj? Ker smo v pravem pomenu ovce. Ovco zanima le lasten želodec in ko je na pašniku sita/običajno konec dneva/ utrujena od iskanja in prežvekovanja zaspi. Zjutraj pa vse od začetka. Dokler bo večina ljudi delala cel dan za šop trave torej za preživetje /v starem veku, srednjem ali sodobnem, vse je isto samo sredstva in orodja so druga. Demokratično družbo si predstavljam takole: -delamo 5 ur dnevno /odgovorno,do sebe in drugih/ -ostali čas namenimo komunikaciji, samoizobraževanju prehranjevanju, počitku, rednemu gibanju -skrbi za otroke ali starše -verjeti moramo v poštenost sebe in drugih -najvišja vrednota pa naj bo človeško življenje -v vseh nas je toliko dobrega, le prave reklame za dobro še ni,

    -Kje ste somišljeniki? Komentirajte.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !