DR. TARAXACUM SOCIALIS

Ubogi moj minister. Vsi so proti njemu in on proti vsem.

 Pa ni tako slab, tale moj minister, le da ljudje tega ne opazijo in mu tega ne priznajo. Recimo zamižal je na eno oko in dovolil, da so mu podtaknili Zakon o prostovoljstvu in Zakon o socialnem podjetništvu. Po prvem  moji mami nihče več ne bo hotel ali smel nesti vrečke iz trgovine, saj za to ne bo imel prostovoljske licence, zdravniškega pregleda in izpita iz varstva pri delu. Po drugem pa mi moj prijatelj Lajči ne bo mogel in smel prodati vrečke posušene zelenjave, ker bo moral vso svojo proizvodnjo, ki jo bo iz proračuna financirala država, komisijsko uničiti, da ne bi slučajno kaj zaslužil in bi s tem izgubil licenco socialnega podjetja. Škoda. A je imel Kardelj res samo enega vnuka?

Ampak nekatere stvari je pa moj ministrer res zasral. Recimo tista stvar s pokojninsko reformo. Čisto brez potrebe se je spravil na Dušana, ki je vsem na očeh gorel in izgorel najprej na SZDL potem pa še na sindikatih. Naj mu že pusti iti v pokoj, ker petinšestdesetega leta drugače ne bo dočakal. Mislim ….. Saj veste kaj si misli Slavko, pa je tiho.

 Predvsem pa ga je vsral pri Zakonu o socialno varstvenih dejavnostih. To je pa moje področje, ki ga dobro poznam in tu moram v celoti podpreti  Dr. Taraxacum socialisa, ki zahteva njegov odstop. Spretje tega zakona bi pa pomenilo katastrofo. Le pomislite na vse te strumne taraxacume, ki so se zaplodili, po vsej Sloveniji, tako, da bo država kmalu zahtevala od vsakega polnoletnega državljana, da ima svojega, tako kot v Ameriki psihoanalitika. Ti strumni taraxacumu namesto  katerih je Vito prelival kri in znoj hodeč po Sloveniji, zato, da njim ne bi bilo potrebno premakniti svojih riti, lepo sedijo v svojih pisarnah na vratih katerih piše, da so uradne ure samo od takrat do takrat in da naj si drhal stara, pijana, zadrogirana ne drzne trkati na njih kadar to ni dovoljeno. Ne to pa ne. Ne bom dovolil mojemu socialnemu delavcu na Centru za socialno nedelo (že vrabci čiv kajo katerem), da bi bilo zaradi mene prizadeto njegovo dostojanstvo. Da bi mi recimo dal roko, ko pridem v njegovo pisarno, mi ponudil stol ali pa si celo zapisal moje ime. Ne to pa ne. Namesto tega sem jaz gledal njegovo široko srce, ki si ga je iztrgal iz gorečega telesa in ga držal na dlani. »Tukaj izgorevam za vas pred vami in nihče ne vidi, da delam s srcem.« Res mi ga je bilo žal, nisem mu mogel pomagati, ničesar nisem mogel reči. Naj bi mu rekel, da naj poskusi delati z glavo. Bog ne daj. Potem bi si jo morda razčehnil in vzel možgane v roko. Raje sem zaprl vrata in sem šel. Tako kot tisti delavec in IUV, ki so ga na zavodu za zaposlovanje učili pozdravljanja. Pa je šel raje v gostilno in rekel Mujotu: Bolan Mujo imaš li neki poso za mene  In Mujo mu je rekel imam. No pa še recite, da prizadevanja zavoda niso bila uspešna.

Se opravičujem sem čisto zašel. Hotel sem pisati o tem kakšno krivico je moj minister naredil Dr. Taraxacumu specailisu socialisu. Odvzel mu je  pooblastila za katera je ena gospa kri prelivala, ne samo za ta pooblastila, temveč tudi za otroke širom po svetu. To pa ni več šala. In to enemu Dr. , ki je objavil nešteto analiz, raziskav in predlogov za izboljšave na področju socialnega varstva v strokovnih revijah doma i šire.  Za to se gre pa na cesto. Že zdavnaj. Naj odstopi, pa ne minister.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !